Dimniški požar

Dimnik ustvarja vlek, ki odvaja dimne pline iz kurišča in v kurišče dovaja zrak. Hladen dimnik ob začetku kurjenja vleče slabo, zato ga je treba najprej segreti.

Ko se dimni plini v dimniku preveč ohladijo, se na stenah nabira vlaga. Pri kurjenju lesa, premoga ali briketov se nanjo vežejo saje in katran. Katranske obloge nastajajo tudi, ko peči zmanjšamo moč (dovod zraka).

Zakaj je nevaren

Obloge v dimniku se lahko samovžgejo – pogosto z eksplozijo, iz dimnika pa bruhajo plameni. Temperatura lahko naraste do 1300 °C, kar nepopravljivo poškoduje dimniško opeko ali tuljave. Dimnik ne tesni več in požar se lahko razširi na objekt.

Kako ga preprečimo

• Dimnik in dimovodne naprave redno vzdržujte.
• Pri kurjenju na trdna goriva naj se dimnik čisti enkrat mesečno, pri tekočih in plinastih gorivih vsaj dvakrat v kurilni sezoni.
• Čiščenje in pregled naj opravi usposobljen dimnikar, ki vas opozori tudi na poškodbe.
• Pregled dimnika priporočamo pred vsako kurilno sezono.

Kaj storimo ob dimniškem požaru

1. Takoj pokličite 112 – povejte, kdo ste, kaj gori in kje.
2. O požaru obvestite vse stanovalce in gasilcem omogočite dostop.
3. Iz bližine dimnika odstranite vse gorljive predmete.
4. Preglejte prostore, skozi katere poteka dimnik.
5. V zadimljene prostore ne vstopajte in ne odpirajte dimniških vratc.
6. Po požaru naj dimnik pregleda dimnikar.

Saje in katran lahko ob prisotnosti gasilcev kontrolirano zgorijo do konca, kar je celo priporočljivo. Če je ogenj premočan in grozi razširitev, gasilci začnejo gasiti.